Arhitektura

Bajta (arhiv Mestni muzej Cerkno)

Simbolična slika – bajta (vir: Mestni muzej Cerkno)

Kakšni so bili domovi v preteklosti na cerkljanskem, ne vemo natančno. Stavbe prvih kmetij so bile verjetno precej velike, toda v glavnem lesene. Ko pa so se v 16. stoletju velike kmetije začele deliti na manjše (polkmetje in košanije), so se verjetno spremenila tudi poslopja. S tem se je zmanjšala tudi gospodarska moč.
Od nekdanje arhitekture se je ohranilo zelo malo, kajti stare kmečke domačije so po letu 1980 začele nadomeščati nove hiše. Še vedno pa je v samem vaškem jedru nekaj domačij, katere so ohranile videz in namembnost. Nekoč se je gradilo na varnih območjih, kjer ni bilo nevarnosti udorov, poplav itd. Domačije so bile zidane iz apna in kamenja, stene so bile debele največkrat po 0,5 m.  Revnejše kmetije so imele domačijo delno sezidano delno pa narejeno iz lesa. Vse bolj premožne kmetije so imele na vhodu »porton« (kamnit obokan vhod). Shrambe so imeli v kleti ali na podstrešju ter v  kašči. Dnevne sobe so bile zelo velike, kajti v zimskih časih so služile kot delavnice za popravljanje in pripravljanje orodja in oblek. Vsaka dnevna soba je obvezno vsebovala krušno peč in bogov kot. Ostali tipični prostori so bili še, črna kuhinja, sobe (od 1 do 3) ter balkon. Večina hiš je imela freske ali pa venec.
Ob domačiji pa je največkrat stal še hlev s skednjem, ter poslopja kot so drvarnica, kovačija in prostor za žganjekuho.
Zelo veliko pa je še ohranjenih kozolcev, tako imenovani »doplhari« in samci, ter svislov (prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena, večinoma so narejene iz lesa). V vmesni prostor pri »doplharju«, Kozolec-1kateri nastane ob postavitvi so nekoč sušili rž, po mlatvi škopo in butare za kurjavo. Nekoč so bila vsa ta poslopja krita z slamo, dandanes pa so vsa že krita z opeko, razen svisli narejenih iz kamna med Zakrižem in Orehkom. Zanimiv je tudi kozolec pri Rajhu v centru vasi, kateri ima lesene nosilne stebre, ostali imajo zidane. Iznajdljivost ljudi se vidi tudi v tem, da so pod marsikateri kozolec naredili klet in s tem ustvarili večnamenski prostor.

V Zakrižu sta kar dva kozolca, ki sta  tradicionalno oblikovana (idrijsko-cerkljanski tip) zavarovana s spomeniškim varstvom.

 

 

Advertisements